5.12.2019 – Nevladne organizacije pod okriljem kampanje Rešimo Muro! opozarjamo na neustrezno delovanje Ministrstva za okolje in prostor (MOP) pod vodstvom Simona Zajca pri zaščiti slovenskih interesov oz. interesov reke Mure, prebivalcev ter živalskih in rastlinskih habitatov ob njej. Zahtevamo prevetritev potez slovenske delegacije pod vodstvom dr. Mitje Briclja v Stalni slovensko-avstrijski bilateralni komisiji za Muro, saj pasivnost in popuščanje avstrijski strani povzročata neposredno škodo slovenski strani.

Nevladne organizacije smo pred nekaj tedni pozvale ministra za okolje in prostor, naj razreši predsednika slovenske delegacije v bilateralni komisiji za Muro dr. Mitjo Briclja, sicer sekretarja na MOP. Nedopustna je bila namreč njegova poteza, da na zadnje zasedanje komisije ni povabil Borisa Bezjaka, ki je v komisijo kot opazovalec imenovan s sklepom ministra za okolje in prostor (prvi sklep je izdal minister Jure Leben, veljavnega pa njegov naslednik Simon Zajc maja letos). Kot razlog za nepovabilo na oktobrsko sejo komisije je Bricelj navedel domnevno nestrinjanje avstrijske strani z imenovanjem predstavnika civilne iniciative. Zanimivo pa je, da se je to »nestrinjanje« pojavilo šele v času ministra Zajca.

Kakšno je v resnici sodelovanje s komisijo

Na zahtevo za razrešitev Briclja se je minister Zajc odzval z izjavami, kot so: »bi rad poudaril, da si sam pri svojem delu kot tudi na samem ministrstvu vedno prizadevamo transparentno vključiti v delovne procese vso zainteresirano javnost«, »v stalnem dialogu z vami«, »gospod Bricelj si ves čas prizadeva za vključenost civilne družbe v reševanje vprašanja glede Mure«. Te izjave so povsem neresnične, saj z bilateralno komisijo od leta 2016 nismo uspeli vzpostaviti komunikacije, predsednik slovenske delegacije Bricelj se ni odzival. Težava namreč ni le nespoštovanje sklepov ministra, pač pa servilna drža do avstrijske strani, njihovih potez in želja, ki škodijo deležnikom na slovenski strani Mure (glej spodaj točke 1.-4.).

Naj poudarimo, da smo nevladne organizacije v imenu Zveze društev Moja Mura že 7. novembra 2016 posredovale na MOP dopis – med naslovniki je bil tudi predsednik slovenske delegacije v komisiji za Muro Bricelj, v katerem smo opozorili na neustrezno sestavo slovenske komisije za Muro. V tem dopisu smo tudi zastavili sedem vprašanj, na katera do danes nismo prejeli odgovorov, niti dopis ni bil obravnavan na zasedanju komisije, kar je razvidno iz na spletni strani objavljenih zapisnikov. Torej izjave o transparentnosti, sodelovanju MOP in predsednika bilateralne komisije Briclja z javnostjo niso resnične.

Glede delovanja in sestave komisije je minister Zajc izjavil: »V konkretnem primeru, ki zadeva delovanje Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro, gre za sodelovanje med dvema državama, Slovenijo in Avstrijo na podlagi mednarodnega sporazuma.«; »Enostransko spreminjanje sestave delegacij brez soglasja druge pogodbenice ali v nasprotju s pogodbo torej ni mogoče.«; »Ob tem gre poudariti, da slovensko delegacijo /…/ določi in sprejme vlada.«.
MOP smo zaprosili za mednarodne akte, ki urejajo delovanje komisije, in prejeli smo zgolj Sporazum o Muri iz leta 1956, katerega del je tudi Statut. Tudi v zapisnikih bilateralne komisije na spletni strani je zaslediti, da se sklicujejo izključno na omenjeni Sporazum iz leta 1956 in statut (ki sploh nista prevedana v slovenščino, kar verjetno tudi kaže, koliko je državi pomembno vprašanje upravljanja Mure …). Sestavo komisije določa 3. člen Statuta (Sporazum o Muri, 1956), ko pravi: »(1) Komisija se sastoji od osam članova. Svaka Država ugovornica odrediće kao svoju delegaciju četiri člana Komisije, a za svakog člana jednog zamenika. Svaka strana može u radu Komisije, po potrebi, upotrebljivati i eksperte. (2) Svaka Država ugovornica odrediće jednoga člana svoje delegacije kao predsednika.«.

Čeprav se minister sklicuje na »pogodbo«, ki da predvideva nujno soglasje druge države za spremembo sestave delegacije, te »pogodbe« do zdaj – kljub prošnji – nikoli niso predložili, niti nikjer v zapisnikih komisije ni omenjena. Hkrati  je iz zapisnikov komisije razvidno, da se sestava delegacij ves čas spreminja pri obeh državah. Izjava ministra je nenavadna tudi ob dejstvu, da je iz zapisnika 28. zasedanja, ki je bilo oktobra letos, razvidno, da je Slovenija predložila kontakte le petih predstavnikov (člani in strokovnjaki) in organizacij, Avstrijci pa 16 predstavnikov iz različnih organizacij in še dodatno 3 organizacije (člani in strokovnjaki). Zato je tudi neverjetna izjava ministra Zajca, da se avstrijska stran ni strinjala! Prav tako je nenavadna ministrova izjava, da sestavo komisije določi vlada, ob dejstvu, da nam je na sestanku na MOP 25. 10. 2018 Cveto Kosec, ki je imenovan v to komisijo kot strokovnjak iz Ministrstva za infrastrukturo, povedal, da seznam članov in strokovnjakov pripravi MOP, Vlada pa ga potrdi.
Nastali zaplet s sestavo komisije je dodatno bizaren zaradi zavezanosti Slovenije in Avstrije Aarhuški konvenciji, ki poziva k vključevanju in udeležbi javnosti pri odločanju v okoljskih zadevah. Minister Zajc je izvajanje konvencije predstavil kot uspeh, tudi imenovanje Bezjaka v komisijo je v sklepu utemeljil z »izvajanjem načel Aarhuške konvencije« – zdaj pa ga očitno konvencija in njeno izvajanje ne zanima več? Namesto neposrednega vključevanja javnosti podpira izključevanje javnosti!  

Kakšne odločitve dopušča slovenska delegacija pod Bricljem?

V nadaljevanju izpostavljamo nekaj področij, ki zadevajo komisijo za Muro, in ki odpirajo vprašanje, čigave interese brani in koga zastopa slovenska delegacija. Vsebina izhaja iz zapisnikov komisije:
1. Sporna sestava delegacije. Sestava delegacije slovensko-avstrijske komisije za Muro, je sporna. Gre za meddržavno komisijo, katere namen je vsakoletno usklajevanje aktualnih zadev vodarskega upravljanja mejne reke Mure s svojimi pritoki in zalogami podtalnice ob njej. Med člani komisije/ delegati, so imenovani tudi predstavniki energetskega sektorja, in sicer predstavnik Ministrstva za infrastrukturo (običajno Cveto Kosec) ter 1 – 2 predstavnika podjetja Dravske elektrane Maribor d.o.o. (DEM) ali celo iz Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). Med imenovanimi člani pa ne zasledimo niti enega predstavnika, ki bi zastopal naravo, kar bi bilo nujno ob dejstvu, da gre za upravljanje voda na območju Natura 2000, ki se ga varuje po Habitatni in Ptičji direktivi, da gre za ekološko pomembno območje, za območje z zelo velikim številom naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena, ter ob dejstvu, da na območju živi izjemno veliko število zavarovanih in ogroženih vrst, in tudi vrst, ki v Sloveniji živijo samo na območju Mure. Zato menimo, da bi med člane delegacije morali biti nujno vključeni tudi predstavniki varstva narave, vsaj pripravljavci smernic za postopke za posege, ki se odvijajo na Muri, izdelovalci Programa upravljanja območij Natura 2000 itd., saj mora biti upravljanje mejnega območja Mura skladno tudi z nacionalno in evropsko naravovarstveno zakonodajo. Sporno je tudi to, da med delegati ni niti enega predstavnika lokalne skupnosti oz. občin, glede na to, da se upravljanje voda tudi njih tiče neposredno.
Med imenovanimi delegati izstopa energetski sektor, po tej logiki bi morali biti med delegati zastopani tudi predstavniki nevladnih organizacij, predstavniki turizma, kulturne dediščine, kmetijstva itd. Iz zapisnikov zasedanj komisije (http://gis.arso.gov.si/related/evode/bilaterala.html) od leta 2008 naprej je možno razbrati, da so slovensko delegacijo v zadnjih letih, ob strokovnjakih upravljanja z vodami, praviloma predstavljali tudi predstavniki DEM, medtem ko strokovnjakov z drugih področij, ki so za sodobno upravljanje z vodami danes nepogrešljivi, v zadnjih letih med delegati ni bilo, kaj šele predstavnikov drugih podjetij, lokalnih skupnosti ali celo nevladnikov. Takšna sestava uradne delegacije, ki bi naj uravnoteženo predstavljala interese Republike Slovenije, se nam zdi izrazito pristranska in izključujoča.

2. Energetski interesi. Leta 2008 na 17. zasedanju komisije Austrian Hydro Power d.d. nasprotuje gradnji hidroelektrarn na mejnem odseku Mure: »Z vidika veljavnega statusa zaščite Mure kot evropsko zaščiteno območje je komajda mogoče misliti na realizacijo vodnih elektrarn.«. Na tem stališču tudi vztrajajo, kar je razvidno iz večih zapisnikov. Leta 2013 je Avstrija celo predlagala razglasitev mejnega odseka Mure kot ekološko pomemben odsek, vendar je slovenska komisija s predsednikom Bricljem temu predlogu nasprotovala in se sklicevala, da je njihov predlog treba najprej obravnavati v Sloveniji. Kar je spet nerazumljivo ob dejstvu, da so leta 2011 ministri petih držav podprli razglasitev biosfernega območja Mura – Drava – Donava, da je reka Mura v Sloveniji že bila razglašena za območje Natura 2000 in leta 2013 se je vključil še preostali manjkajoči del Mure v Naturo 2000. Teh dejstev v zapisnikih ne zasledimo, biosfera Mura se omeni šele od leta 2018 naprej. Iz zapisnikov očitno izhaja, da je slovenska delegacija izrazito zastopala interese energetikov, kljub temu, da so že leta 2016 prejeli dopis nevladnih organizacij z vsemi dejstvi o naravovarstvenih statusih na Muri in aktivnostih za ohranitev reke Mure.

3. Podzemne vode. Podzemne vode so vir pitne vode. Bilateralna komsija bi morala imeti med ključnimi nalogami reševanje podtalnice v Pomurju, saj je državni monitoring podzemnih voda pokazal upadanje podtalnice (slika spodaj). Alarmantno je dejstvo, da teh zadev bilateralna komisija sploh ne rešuje. Iz zapisnikov iz leta 2008 in 2009 je razvidno, da je avstrijska stran dovažala gramoz pod zadnjo HE pregrado in izvajala revitalizacijske ukrepe. Rezultati teh projektov so bili, da je podtalnica prenehala padati in rečna struga se je prenehala poglabljati (Reko Muro uspešno sonaravno popravljamo že od leta 1997 ). Ne razumemo zakaj slovenska delegacija ni vztrajala pri nadaljevanju ukrepov za zmanjšanje škode, ki nam jo povzročajo avstrijske HE. Leta 2009 se je v zapisniku celo omenila direktiva o okoljski odgovornosti (2004/35/ES), ki pa je iz neznanih razlogov izpadla iz komunikacije v bilateralni komisiji.

4. Površinske vode. Vodna direktiva določa monitoring površinskih in podzemnih voda za določanje ekološkega stanja voda. Iz zapisnikov je razvidno, da so bili izvedeni nekateri monitoringi, vendar je to absolutno premalo. Zgroženi smo nad tem, da Slovenija nikoli ni zahtevala monitoringa voda, ki bi vključeval vse potrebne parametre. Tako beremo v zadnjem zapisniku, da so Avstrijci predlagali, da se monitoring dopolni z biološkim elementom ribe, ki je določen v vodni direktivi. Še bolj alarmantno je, da od nevladnih kolegov iz Avstrije izvemo, da iz avstrijskih farm prehajajo v vodo antibiotiki. O vsebnosti antibiotikov govori tudi raziskava (Zdravila proti bolečinam Prekmurcev bremenijo vodo Ledave, Vestnik, 17.11.2019).  Prav tako v zapisnikih ni zaslediti o problematiki mikroplastike v vodotokih (Alarmantno odkritje v evropskih rekah, Siol, 24.11.2019). Slovenska delegacija bi bila dolžna zahtevati vse te monitoringe in v skladu z direktivo o okoljski odgovornosti zahtevati od Avstrije, da sprejme ukrepe za sanacijo na območju nastanka škode. Resno nas tudi skrbi redno spuščanje mulja in nihanje vodostaja, ki pa ima uničujoči vpliv na ribji živelj v reki Muri. Mulj uničuje tudi intersticielno favno, ki je naravni filter za čiščenje vode, kar ni zanemarljivo ob dejstvu, da se večina pomurskih občin napaja iz podzemnih voda ob Muri. Prizadevanja slovenske delegacije za rešitev izpustov mulja, možne alternative iz zapisnikov niso vidne!

Iz navedenega je jasno razvidno, da slovenski del meddržavne komisije ne deluje v interesu naše države, in v interesu prebivalcev ob reki Muri. Nevzdržno je, da vodja našega dela komisije preprečuje prisotnost strokovnjaka in predstavnika lokalne skupnosti, ki nosi posledice neprimernih odločitev. Zahtevamo, da slovenska delegacija doseže izvajanje sklepa ministra za okolje o imenovanju Borisa Bezjaka v komisijo. Vsako drugačno vključevanje javnosti (npr. v ločen forum za Muro) je neskladno z določili Aarhuške konvencije in nemara kaže tudi, da si slovenska delegacija pod dr. Bricljem ne želi nikakršnega »nadzora« javnosti, kar je skrajno problematično.