Vlado Žabot, pisatelj in publicist
»Veseli me, da vse več uglednih, razumnih ljudi tako iz Pomurja kot tudi iz širše Slovenije nasprotuje gradnji murskih elektrarn. Zavedajo se pač, da narava ima svojo vrednost, ki je ne gre žrtvovati za dobičke nekih holdingov in pohlepnih posameznikov. Takšne elektrarne namreč okoliškemu prebivalstvu ne prinesejo čisto nič dobrega. Če kdo misli, da se bo zaradi akumulacijskih jezer pred zapornicami elektrarn dvignila podtalnica ali da bo elektrika kaj cenejša, naj kar gre povprašat okoliške prebivalce že obstoječih tovrstnih akumulacij, pa bo iz prve roke izvedel, kako je s tem.Izvedel bo na primer lahko, da se okolica akumulacij izsušuje, ker pač v skladu s fizikalno zakonitostjo večja masa privlači manjšo – da torej večja količina akumulirane vode srka vase vodo iz vseh manjših, kapilarnih okoliških virov in sistemov. Izvedel pa bo tudi, da so usedline v takšnih akumulacijah zmeraj bolj strupene – saj vse, kar reka prinaša, ostaja pred zapornicami in se tam nalaga. Zato je vse, kar v takšnih akumulacijskih jezerih živi, zmeraj bolj zastrupljeno, oporečno in neužitno.
Smo torej z Muro in okolico pripravljeni plačati tolikšno ceno za dobičke tujih vlagateljev?« Celotna izjava
Mimi Pettersen Hughes, ameriška plavalka na dolge razdalje (Beringov preliv, reke Tennessee, Ohio, Donava, Drava, plavala je tudi za Muro)
»Mura: Roke proč! Po tem ko sem v rekah preplavala več kot 4000 milj, mi je čudovita in nedotaknjena reka Mura najljubša. Reka Ohio v ZDA je, obratno od Mure, zajezena in opustošena in komaj še vzdržuje kaj življenja. Videti reko, katere življenje in dušo smo uničili ljudje, je tako zaskrbljujoče kakor tudi srce parajoče.
Neštetokrat sem si v mislih med plavanjem recitirala spodnji odstavek iz otroške knjige Veter v vrbah (prevod: Gitica Jakopin) oz. The Wind in the Willows, ki govori o prvem srečanju med fantom in reko. Vrne me v preteklost in me opomni na moj odnos do rek in odnos rek do nas.
“Še nikdar v življenju ni videl reke – te gladke, vijugaste, nabite živali, ki divja in se hohoče, ki zapleše, ko zgrabi, kar ji pride pod roko, potem to v smehu izpusti in se vrže na druge igračke, ki so ji že ušle, pa jih zdaj znova ujame in stisne. Vse na reki je podrhtevalo in valovilo – žarelo je in se iskrilo in lesketalo,…« Celotna izjava
Feri Lainšček, slovenski pisatelj in pesnik
»Dovolj je, če rečem ne. Ker tako čutim. In sem prepričan, da je prav.«
Dušan Kovač, avanturist in ljubitelj rek, ki je leta 2015 s kanujem - brez spremstva - preveslal Muro, Dravo, Donavo
»Gradimo ceste, železnice in hkrati zanemarjamo stare, naravne poti, ki združujejo ljudstva.
Reka je, poleg vseh bogastev, ki jih nosi v sebi, naravno klimatizirana cesta, ki se ne praši in ne smrdi po asfaltu. Varujmo narodovo bogastvo kot božje stvarstvo, ki nam je bilo dano v uporabo in užitke.«
Več o podvigu na: www.donava2015.blogspot.com
Uroš Prah, pesnik, urednik, prevajalec
»Ko sem odraščal ob tej reki, je bilo vame vcepljeno, kako nevarna je: zmeraj znova vroča državna meja, vrtinci, velika onesnaženost. V zadnjih desetletjih se je to dramatično spremenilo: Mura je zdaj čista, v njej biva eno največjih rečjih ribjih bogastev v Evropi, ob njej se razvijajo edinstevni biotopi (ki so v procesu, da postanejo UNESCO-vo biosferno območje) in kljub ponovni militarizaciji meje, smo ljudje, ki živimo ob njej, šele nedavno ponovno razumeli, kako pomembno je zdravje te reke za našo dobrobit, za živali in rastlinje, za podtalnico, za klimo, za poplavno varnost, za razvoj čezmejnega in trajnostnega gospodarstva.
Ne bomo kar tako pristali, da Mura spet postane mrtva mejna cona. Načrti Dravskih elektrarn in vlade predvidevajo izgradnjo 8 novih hidroelektrarn na Muri, ki bi iz nje napravile serijo stopničastih zabetoniranih bazenov. Njihov prispevek k slovenski energetski oskrbi bi bil smešno majhen, ker ima v primerjavi z Dravo in Savo mnogo manjši vodostaj pa še deliti bi morala z Avstrijo. Ob TEŠ 6 in izgradnji NEK-a bi to bil še tretji zgrešeni energetski projekt s trajnimi, katastrofalnimi ekološkimi posledicami. In vse to v času, ko je strošek izgradnje sončne, vetrne in biomasne energije padel pod ceno fosilnih goriv. Pozanimajte se o kampanji in podpišite peticijo proti izgradnji hidroelektrarne Hrastje-Mota!« Pesem: Cmurek I
Aleš Krajnčan, predsednik Citroën Klub Slovenije
»Smo največji avtomobilski klub v Sloveniji, razdeljen na regijske sekcije od Mure do Morja. Mogoče na prvo žogo deluje nenavadno, da bi navdušenci nad bencinskimi hlapi podpirali naravovarstvene aktivnosti – a je stvar ravno nasprotna. V našem klubu poskušamo delovati trajnostno, saj so naša vozila v večini primerov že čez štirideset let na cesti v vzornem in vzdrževanem stanju. Naša temeljna načela so medsebojna pomoč, vozniška kultura in prometna osveščenost.
Smo zelo družaben klub, ki rad tabori in se druži v naravi, zato smo zelo zaskrbljeni nad odločitvami okrog elektrarn na reki Muri, ki se zdijo sprejete v duhu pohlepa in brez vizije. Kot varuhi Citroënove tehnične in kulturne dediščine še kako razumemo in podpiramo kampanjo za ohranitev naravne dediščine reke Mure!«
Matevž Lenarčič, najboljši pilot sveta 2013, fotograf in alpinist, ki je z ultralahkim letalom že dvakrat obletel svet
»Vzgojeni v tekmovalce, prvake, potrošnike in prestrašeni s prihodnostjo težko razmišljamo o omejitvah. Zdravnik, ki ni nikoli občutil bolečine, težko zdravi, tehnokrat, ki ni doživel mrtvic Mure, težko razume, zakaj se nekateri ljudje upirajo idealnemu, zelenemu načinu izrabe obnovljivega vira energije. Neznosna manipulacija kapitala, ki v zadnjih dekadah samostojne Slovenije ustvarja iluzijo uspeha, nebrzdane rasti, glorificira športne junake, podjetniške zvezde, ploska najbogatejšim, estradi, opravičuje in razume laž, zavajanje, krajo – takšna manipulacija ustvarja družbo z neznosno porabo energije. Fosilna goriva so načela našo atmosfero do te mere, da je zaskrbelo tudi najbolj goreče skeptike podnebnih sprememb. Kapital s svojimi človeškimi sateliti je iznašel termin “zelene” energije, ki jo napajajo tako imenovani obnovljivi viri, kot so sonce, voda in zrak. Včasih so mislili, da so obnovljivi viri tudi nafta, premog in plin. Žal vsi “zeleni” obnovljivi viri energije zahtevajo ogromno infrastrukturo, za katero v tako majhni, razpršeno poseljeni Sloveniji preprosto ni prostora. Alternative, kot so individualna energetska oskrba, kogeneracija, zmanjšana poraba, boljša izolacija, so kapitalsko in politično nezanimive, saj onemogočajo organizirano krajo družbenega premoženja. Če pade Mura, pade tudi Soča, Kolpa …, pademo vsi, ki razumemo, da je kakovost življenja tukaj in zdaj veliko večja garancija za prihodnost kot polni bančni računi in visoke zavarovalne police.«
Demolition Group, glasbena skupina, Brežice
»Podpiramo akcijo Rešimo Muro!. Je že res, da igramo na glas in da brez elektrike ne moremo biti glasni, a smo prepričani, da za to v današnjem času niso nujni tako radikalni posegi v naravo, kot bi bili ti na Muri. Za par megavatov elektrike ni potrebno povsem spremeniti reke in porečja, celotnega sveta ob reki. Prihajamo iz Posavja, kjer lahko na lastne oči in v realnem času gledamo in vidimo, kaj pomeni izgradnja verige HE. Tudi če se ogradimo od razmišljanja o interesih kapitala. Tudi če ne dvomimo v to, da bi bilo načrtovano in izvedeno vse, kar je možno za čim manj bolečo umestitev, je poseg ogromen. Posegi in spremembe so ogromni. To ni več tisti svet, v katerem smo se rodili in rasli. Kot bi ostali brez gnezda, brez doma. Kot da smo se naenkrat prestavili nekam drugam, na tuje. Spremeni se vse: reka, bregovi, pobrežje, zelenje in drevje, živalstvo. Tudi mikroklima … Vse. Za par megavatov, ki ne bi bili nujni, če bi namesto narave samo „za dlako“ spremenili sebe.«
Dr. Igor Šoltes, (nekdanji) evropski poslanec Skupine Zelenih/ESZ
»Mura je edinstvena reka, še ena redkih v Evropi in kot tako jo moramo tudi ohraniti. Prizadevati si moramo za to, da Mura ostane reka prihodnosti za generacije, ki prihajajo, kar pa se ne bo zgodilo s predvideno gradnjo hidroelektrarn. Te bodo korenito posegle v naravo, biotsko pestrost, spremenile kulturno krajino, ogrozile turizem. Zaskrbljen sem tudi nad shizofrenostjo slovenske politike: po eni strani vzpostavljamo posebej mednarodno varovano biosferno UNESCO območje, ki ga mnogi že zdaj zaradi naravnih danosti upravičeno imenujejo evropska Amazonka, a po drugi strani želimo na tem istem prostoru graditi hidroelektrarne, ki bodo prinesle nepovratne škodljive posledice. Pozabljamo tudi na to, da gre za poseg v območje Nature 2000, ki je bilo ustanovljeno za varstvo občutljivih habitatov posebnih vrst. Prepričan sem, da priložnosti za razvoj niso v izčrpavanju narave, ampak v njenem ohranjanju! Pristop, ki temelji na sozvočju človeka, narave, kulture in turizma je tisti, ki lahko okrog Mure ustvari številne priložnosti, tudi nova delovna mesta.«
Tatjana Mijatović, slikarka in predsednica Likovnega društva Gornja Radgona
»Likovno društvo Gornja Radgona podpiramo kampanjo za ohranitev naše reke Mure. Živeti v harmoniji z naravo je naše načelo. Živimo ob Muri in z njo. Vsem, predvsem pa nam Pomurcem, je Mura veliko dala in daje vsak dan.« … »Ali moramo v dobi hitrega razvoja tehnologij in potreb po energiji res uničiti vso lepoto in spremeniti pokrajino v neke umetne tvorbe? Odločno nasprotujemo izgradnjam elektrarn, ker želimo, da se ohrani naravni habitat in neokrnjena rodovitna pokrajina.
Naj Mura svobodno teče in kot vodni biser lepša in bogati življenje tudi zanamcem.« Celotna izjava
Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici
