Murska Sobota, 1.10.2016 – V soboto, 1. oktobra 2016, je v Mladinskem informativnem in mladinskem klubu (Mikk) v Murski Soboti potekal prvi filmski večer, posvečen reki Muri. Udeležilo se ga je več kot 70 prijateljev Mure iz štirih držav – Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Z dogodkom smo želeli opozoriti na pomen prosto tekoče Mure za vse države in na grožnjo, ki ji preti, to je načrt gradnje verige osmih hidroelektrarn.
Fotografije: Tomaž Majerič, WWF
Prijatelji Mure @Tomaž Majerič, WWFVlada Republike Slovenije bo kmalu odločala o gradnji prvega jezu za elektrarno Hrastje-Mota, ki »odpira vrata« za nadaljnjih sedem hidroelektrarn. Zato sta Svetovni sklad za varstvo narave (WWF) in Zveza društev Moja Mura letos začela s kampanjo Rešimo Muro – naj Mura teče brez ovir, ki se zdaj nadaljuje s turnejo filmskih večerov po Pomurju, na katerih se bodo lahko tudi prebivalci manjših mest in vasi seznanili s posledicami izgradnje hidroelektrarn na Muri in možnostjo, kako se jima lahko uprejo.
Večer je odprl župan Murske Sobote dr. Aleksander Jevšek (desno ob Andreji Slameršek, koordinatorici kampanje Rešimo Muro!), udeležil pa se ga je tudi veteran borbe za prosto tekočo Muro iz 80. let in vodja skupine Orlek Vlado Poredoš, katerega pesem je postala tudi uradna zaobljuba Muri.
Predsednik Zveze društev Moja Mura in dolgoletni borec za ohranitev reke Mure Stojan Habjanič je na dogodku povedal: »Slovenija novih hidroelektrarn ne potrebuje, saj je rešitev energetske bilance v učinkovitem ravnanju z energijo, v negawattih namesto megawattih. Uničenje reke in proizvodnja električne energije zgolj zaradi prodaje in dobičkov je v nasprotju z načeli trajnostnosti ter tudi uredbami EU. Zato sporočamo odgovornim politikom in energetskim podjetjem, da reka Mura ni na prodaj. Roke proč od naše Mure in regije!«
Koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF in ambasadorka reke Mure v Sloveniji, Andreja Slameršek je opozorila: »Mura je zadnja velika slovenska nižinska reka, ki še ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi, kar se kaže tudi v njeni izjemni biotski raznovrstnosti, med drugim se ponaša z največjim številom ribjih vrst v Sloveniji. Mura je tudi del bodočega Unescovega biosfernega območja Mura–Drava–Donava, 700 kilometrov dolgega `zelenega pasu`, ki povezuje več kot 1.000.000 hektarjev izredno dragocenih naravnih in kulturnih krajin ter 15 območij Nature 2000 v petih državah. Območje, ki ga upravičeno imenujemo evropska Amazonka, lahko veliko prispeva h gospodarskemu razvoju Pomurja, zlasti z vidika razvoja turizma, ki spada med najbolj rastoče gospodarske panoge v Sloveniji in na svetu.«
Podporo kampanji rešimo Muro so izrazili tudi ambasadorji reke Mure iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske.
Clemens Könczöl je ambasador reke Mure iz Avstrije in pobudnik neodvisne nevladne platforme Rettet die Mur. Rettet die Mur je neodvisna nevladna platforma, ki si prizadeva za zaščito Mure pred novimi jezovi v Avstriji in jo ohraniti kot prosto tekočo in živo reko. Platforma je bila ustanovljena leta 2009. Od takrat je državljanska pobuda hitro rasla in vključuje več kot 30 organizacij (od WWF do alpskih klubov, ribičev in klubov za vodne športe), ki podpirajo in delijo zaskrbljenost platforme za Muro v Avstriji.
Siniša Golub, ambasador reke Mure iz Hrvaške, je ustanovitelj prve okoljske nevladne organizacije v Medžimurju (ZEO Nobilis, 1994) in direktor Javnega zavoda za varstvo medžimurske narave, ki upravlja krajinski park Mura-Drava in druge naravne vire v Medžimurju. Je tudi avtor prve knjige o Muri na Hrvaškem in okoljski aktivist v času, ko so urejali varstvo Mure na Hrvaškem.
Janka Bodorik je ambasadorka reke Mure iz Madžarske in programski vodja Dravske federacije. Janka je prvič obiskala območje Mure že med študijem na univerzi in se po njem sem tudi preselila. Od takrat opravlja raziskave o dvoživkah in plazilcih ter druge favne v regiji, tudi na Muri. Je aktivna sodelavka v programu za ohranitev mokrišč v Dravski federaciji.
Predvajali smo dva filma. Spust po Muri Borisa Kočevarja (na fotografiji sin avtorja Jure Kočevar), s katerim smo želeli pokazati izjemne naravne danosti reke Mure, ter Upor na Donavi Roberta Eppleja, ki pokaže zahtevnost boja proti gradnji hidroelektrarn.
Dogodka se je udeležil tudi prof. dr. Bernard Lötsch, avstrijski biolog in znanstvenik, ki je bil eden glavnih voditeljev v boju proti jezovom na Donavi v Hainburgu in pri ustanovitvi Narodnega parka Donava: »Preveč naših rek je že bilo uničenih in spremenjenih v mrtve kanale. Hidroenergetski lobi spretno uporablja argument zaščite podnebja kot krinko in opravičilo za svoje poslovne interese. Mura med Šentiljem in Dravo je ena zadnjih evropskih naravnih rek. Vsak kilometer neokrnjenih bregov šteje in bi bil ukraden našim vnukom, ki bi jim morali zapustiti neokrnjeno naravo. Hidroelektrarne se štejejo za `obnovljive` vire, vendar moramo vedeti, da v uničenih naravnih krajinah ni nič obnovljivega.«
Veteran borbe za prostotekočo Muro iz 80. let in vodja skupine Orlek Vlado Poredoš je povedal: »Protest proti gradnji elektrarn na reki Muri leta 1986 je uspel zato, ker so takratni okoljevarstveniki Pomurja uspeli dopovedati takratni komunistični oblasti, za katero sedaj pravijo, da je bila nedemokratična in zatiralska, da bi s tem dejanjem naredili okolju nepopravljivo škodo. Prevladal je razum in oblast je odstopila od namere. Nisem si mislil, da bom moral po tridesetih letih spet na barikade za našo Muro in se znova boriti proti interesom kapitala in lobijev. Veseli me pa me dejstvo, da smo z lokalno oblastjo na istem bregu Mure in da lahko s pogumom in zanosom zakličem legendarni slogan NO PASARAN!«
Po koncu projekcij filmov smo udeleženci podpisali zaobljubo Muri Ne büjrajte mi Müjre«, v kateri smo se zaobljubili, da se bomo zavzemali za to, da Mura še naprej prosto teče brez hidroelektrarn, saj bi ji z zajezitvijo vzeli dušo in srce.
Filmski večer, posvečen Muri, je zaokrožil koncert dua Jazz Combo (Marjan Farič na saksofonu in Dejan Berden na klavirju) ter sproščeno druženje ob jedeh in pijači, navdihnjenimi z Muro, ki jih je pripravil kuharski mojster Boštjan Lačen.
Utrinki iz dogodka
Avtor vseh fotografij Tomaž Majerič, WWF.