Ljutomer, 8.3.2017 in Križevci pri Ljutomeru, 9.3.2017 – V ljutomerskem Domu kulture in sejni sobi Občine Križevci pri Ljutomeru sta v sklopu filmske turneje potekala filmska večera, ki jih v marcu izvajajo v kampanji “Rešimo Muro – NE HE Hrastje-Mota” pod okriljem Svetovne organizacije za naravo (WWF), Zveze društev Moja Mura in Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS).
V sredo, 8. marca, ob prazniku dneva žena se je dogodka udeležila županja občine Ljutomer Olga Karba in podpisala peticijo Rešimo reko Muro – STOP HE Hrastje-Mota za ustavitev umeščanja hidroelektrarne (HE) na reko Muro. V uvodnem govoru je županja organizatorjem dogodka obljubila, da imajo njeno podporo pri prizadevanjih, da reka Mura ostane nedotaknjena.
Dan kasneje je bil v Križevcih enak filmski večer, na katerem je bil tudi župan občine Križevci pri Ljutomeru Branko Belec. Povedal je, da ga takšno zborovanje veseli.
»Današnje srečanje in ta kampanja je priložnost, da dobimo nove informacije. Na splošno imamo ljudje premalo informacij in dostikrat sodimo laično, pogostokrat tudi nepravilno. Predvsem zaradi tega, ker nismo informirani. Naša občina meji na del, kjer naj bi gradili elektrarne. Vendar se na ta račun občina ne bo okoristila, od tega ne bomo imeli nič. Okoljsko poročilo je dobilo negativno mnenje, se pravi, da ima prevelik ali bistven vpliv na vrste, ki tam živijo. In sklep je takšen, da bodo (DEM) šli v prevlado javnega interesa nad ohranjanjem narave. Omislili si bodo omilitvene ukrepe, za katerimi stojita Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za gospodarstvo, ki to verjetno podpirata. Njihov močan argument je zagovarjanje obnovljivih virov energije. Da lahko občina kaj naredi, ko bo javna razprava, nisem prepričan. Tudi sam imam premalo informacij, da bi se lahko opredelil, ali hidroelektrarna ja ali ne. Zavedam se biotske raznovrstnosti ob reki Muri. Zavedam se, da zavedno uničujemo naravo. Seveda je večinoma v ozadju kapital, verjetno tudi v tem primeru. Vseeno pa se mi v tej kampanji postavlja vprašanje. Reka Mura v svoji strugi teče prehitro, mrtvice se izsušujejo. Danes pričakujem, da boste vi povedali, kaj je potrebno narediti. Nekaj moramo narediti. Moramo slišati obe strani, za pozitivne in negativne posledice. Tako da pozdravljam to naše srečanje, da slišim, kako vi razmišljate in to mogoče lahko prenesem drugim oz. se tudi sam lahko javno opredelim. Mura seveda je naša in bo naša, a nekaj z njo moramo narediti.«
Branko Belec, župan Križevcev pri Ljutomeru
V Križevcih sta o pomenu ohranitve reke Mure in narave govorila tudi zakonca Jurak, ki sta ustanovila društvo za promocijo umetnosti, kulture, športa in turizma in sta zvesta podpornika kampanje Rešimo Muro.
»Že pred 30 leti so se pod geslom Mura je v moji deželi združili domačini in naravovarstveniki in preprečili aktivnosti, ki bi za vedno spremenile videz in funkcijo reke Mure. Zgodovina se ponavlja in danes se spet sprašujemo. Na eni strani pitna voda, rastline, živali, čist zrak, mir, idila, močvirje kot pivnik proti poplavam, na drugi strani posekana drevesa, beton, hrup, denar, delovna mesta? Komu in čemu boste dali svoj glas?«
Lijana Jurak, podpornica kampanje Rešimo Muro.
»Spominjam se, da so bile v tej vasi hiše pokrite s slamnatimi strehami in ekosistem je bil manj obljuden kot danes. Tako je, da nam ljudje včasih predstavljajo stvari v imenu napredka, velikokrat poslušam, da je treba to in ono, da potrebujemo elektriko itn. Seveda, človeštvo potrebuje napredek. A če se vrnem v preteklost, ko smo se kot otroci kopali v Gajševskem jezeru, zgrajenem nekje leta 75, je bila voda primerna za kopanje. Zdaj ni več tako. Tisti načrti v imenu napredka se niso izkazali za prave. Zato moramo tudi zdaj dobro razmisliti, kaj potrebujemo. V čem je napredek in v katero stran se bomo obrnili. Naša družina je za zmeren napredek, ampak stvari je potrebno argumentirati in dokazati prave možnosti. V tem primeru je tako, da energetski lobi obljublja, se bodo stvari uredile: boljša podtalnica, zaživele bodo mrtvice itn., vendar vse ni tako. Enako je bilo z gradnjo avtoceste. Obljubljali so, da bodo obnovili poškodovane ceste in okolico, ki so jo v tem procesu uničili. Na koncu stroji odidejo, delavci odidejo, mi pa ostanemo,«
je pripovedoval svojo zgodbo »malega pokafca« Robert Jurak, ki se je rodil v Logarovcih.:
Pridružil se jim je še Samo Tuš, ki je prav tisti dan obiskal varuhinjo človekovih pravic v Ljubljani. Prebral je pismo, ki so ji ga posredovali, da bi jo seznanili z razmerami ob reki Muri (Pismo Varuhinji).
»Študije govorijo o tem, da bodo ogrožene neke vrste rib ali ptic ali neke rastline in bo narava prizadeta. To je vsekakor res. Mi ljudje pa imamo pravico živeti v zdravem okolju in o ljudeh se velikokrat malo manj govori. Napisali smo, da dvajset let in več intenzivno izvajajo nezaslišan pritisk na prebivalce, ki jim daje utrip reka Mura. Redko katera reka v Sloveniji je tako globoko zasidrana v zavest prebivalcev. Mura je za ta del naše domovine res nekaj posebnega. V njenih valovih se odslikava duša…«
Samo Tuš, Zveza društev Moja Mura
Obiskovalci so prisluhnili predavanju Andreje Slameršek, koordinatorice kampanje Rešimo Muro in predsednici Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ter Stojana Habjaniča, predsednika Zveze društev Moja Mura.
»Tako kot vsa Evropa se je tudi Republika Slovenija zavezala, da bo pri energetski politiki dala prednost učinkoviti rabi energije (URE) pred obnovljivimi viri energije (OVE); URE najprej in šele potem OVE torej. To je zapisano tudi v Energetskem zakonu, ki je bil sprejet v letu 2014. Z drugimi besedami povedano: odločili smo se, da bomo prednostno spodbujali varčevanje z energijo. Načinov, kako to storiti je veliko, potencial zmanjšanja porabe energije, tudi električne, pa je zelo velik. Slovenija je tako dolžna vsako leto zmanjšati porabo končne energije za 1,5 % glede na prejšnje leto. Če to prevedemo zgolj na področje električne energije, pomeni, da moramo vsako leto zmanjšati porabo za približno toliko, kot bi je proizvedle 3 HE na Muri!? Vsako leto! 3 HE pa bi gradili vsaj 10 let. In ta ukrep ima prednost pred gradnjo novih elektrarn. Če torej to uspemo doseči zgolj enkrat, nam ni potrebno zgraditi 3 hidroelektrarn na Muri. Če to naredimo še v naslednjih letih, nam ni potrebno zgraditi niti naslednjih hidroelektrarn v Sloveniji. Taki ukrepi so iz vidika nacionalne energetske politike najhitreje izvedljivi, stanejo najmanj in doba vrnitve vložkov (spodbud) je najkrajša. Če ponazorim princip na npr. 1/6 slovenskih gospodinjstev, lahko že samo ob sprotni zamenjavi gospodinjskih naprav v 3 do 5 letih dosežemo tak prihranek električne energije, da nam ni potrebno zgraditi 2 hidroelektrarn na Muri. Seveda ob pogoju, da gospodinjstva spodbudimo k temu, da ob zamenjavi naprav kupijo take, ki so najbolj varčne. In dokler v Sloveniji ne bomo izčrpali vseh potencialnih “negawattov” (prihranjene energije) je nesmiselno načrtovati izgradnjo novih elektrarn. O resnosti zaveze po povečanju deleža obnovljivih virov energije v RS pa smo s postavitvijo nove termoelektrarne v Šoštanju že pokazali, kaj si mislimo – povečali smo delež fosilnih virov energije!«
Stojan Habjanič, predsednik Zveze društev Moja Mura.
Po filmski projekciji in debati so udeleženci podpisali peticijo za ohranitev reke Mure, dogodek pa sklenili ob pokušini lokalnih izdelkov. Na voljo so jim bili medica in medeni liker s cvetnim prahom Čebelarstva Šalamun iz Banovcev, dobrote pekarne Krapec iz Veržeja, postrežene v košaricah iz ličja, ki so jih naredili v društvu Pomelaj iz Male Polane, bela vina Vinoreje Kaučič iz Gresovščaka in modri pinot Vinogradništva Lipovec iz Radomerščaka, domači sokovi Ekološke kmetije Kovačič iz Stare ceste, ponujeni v kozarcih Enoteke Ljutomer. Za slani prigrizek pa so poskrbeli v okrepčevalnici Mitra Ljutomer ter domačinka iz Križevcev Vesna Kitthiya.
Utrinki:
