Odgovor na zapisu v članku Muro smo že skrajšali in spravili v kanal, Delo, 22.12.2017
Spoznanje, da voda odteče hitreje, če vijugavo reko izravnamo, je žal navkljub še tako opevanemu znanstveno tehničnem pristopu, ki smo mu bili priča v 19. in 20. stoletju, pripeljalo do tega, da je danes nastalo škodo potrebno popraviti oz. vsaj omiliti, kjer je ta že nepovratna. Na reki Muri preden le-ta priteče do Slovenije bomo na popravljanje škode v okolju in na naravi verjetno morali počakati še nadaljnjih 100 let. Na obmejnem odseku ter na slovenskem delu reke, kjer še ni velikih hidroenergetskih pregrad, se pa to že dogaja. Danes je namreč vedenje o prepletenosti vzrokov in posledic v okolju na mnogo višjem nivoju kot še nedavno tega in vse bolj je v ospredju celovit sonaravni pristop tudi na področju ravnanja z vodami.
Poizkus vzpostavitve bolj »naravnega« toka reke Mure se dogaja že od leta 1997. Največ ukrepov je bilo izvedeno na obmejnem odseku (Mureck, Gosdorf, Bad Radkersburg, Apače, Gornja Radgona…), nekaj pa tudi na delu reke, ki je v celoti v Sloveniji (projekt »Biomura«; Murska Sobota, Beltinci, Veržej, Ljutomer). Tako je bilo na reki Muri dosedaj izvedenih za več kot 15 miljonov € del.
Odstranitev kamnitih ali betonskih oblog brežin, oživitev stranskih rokavov, dotacija proda v reko, vgraditev pragov na dnu reke, … so le del ukrepov, ki prispevajo k temu, da voda počasneje teče skozi pokrajino, da je njen tok ponovno vijugav, da nastajajo prodišča, da se izboljšuje ekološko in biološko stanje vode, da omoči korenine poplavnih gozdov kot nekoč, da imajo ribe več drstišč, da imajo ptice več gnezdišč, da bogati talno vodo v prodnem ozadju, da ima več prostora, da zaustavi poglabljanje dna in spremeni v dvigovanje …. in še dolgo bi lahko naštevali. Da niti ne omenjam razmaha turistične ponudbe, ki gre skupaj z varovanjem narave (kolesarstvo, pohodniki, opazovanje narave, kajak, rafting,…).
Na razdalji ca. 35 km reke se je poglabljanje dna struge zaustavilo, kar kažejo redne meritve 41 prečnih profilov na odseku reke od 95,0 km do 130,7 km (merjeno od izliva reke gorvodno). Povprečni dvig dna izmerjen leta 2009 je bil 6 cm.
Za navedena dela na reki Muri sta Avstrija in Slovenija leta 2014 dobili evropsko nagrado European Riverprize za najboljši dosežek leta. Posledično je projekt bil nominiran tudi za nagrado na svetovnem nivoju »Global Thiess Riverprize 2015« kjer se je uvrstil med tri finaliste skupaj z reko Jordan (Jordanija) in Lake Eyre Basin (Avstralija). In tako sonaravno obnavljanje reke Mure poleg urejanja voda postaja tudi svetovna turistična atrakcija. Lahko rečemo, da se je življenje reke in s tem tudi celotne regije vzdolž obmejne in notranje Mure pričelo prebujati in ponovno živeti.
Žal moramo dodati, da bi vse navedeno, kar je bilo storjeno in doseženo v zadnjih 20 letih, in vse kar v istem duhu želimo narediti tudi v bodoče, bilo ogroženo oz. onemogočeno v primeru izgradnje hidroenergetskih objektov.
Stojan Habjanič
Koordinator kampanje »Rešimo Muro«