Murska Sobota, 9.2.2018 – Zveza društev Moja Mura, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave in Muzej norosti, Trate, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, sta 9. februarja predsedniku Vlade RS že drugič poslala prošnjo za sestanek z lokalnimi iniciativami združenimi v kampanjo Rešimo Muro!. Glavna zahteva je, da se reko Muro izbriše iz vseh strateških dokumentov države, ki predvidevajo njeno energetsko izrabo.
Trenutno poteka javna razgrnitev Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki še vedno omogoča gradnjo hidroelektrarn na Muri. Eden zadnjih posvetov bo organiziran 22. februarja v Mariboru, potem ko je Ministrstvo za infrastrukturo 19. januarja po zaključku javne obravnave objavilo seznam vseh prejetih pripomb zainteresirane javnosti. Pripombe na EKS je možno posredovati do 2. marca 2018.
EKS pomembno vpliva na prihodnost energetike v Sloveniji in politike prihodnosti, z velikimi posledicami za prebivalstvo, gospodarstvo, naravo in ekologijo ter razvoj sodobne energetske družbe. Zato se ne sme omejevati na trenutne in v mnogočem zastarele rešitve in tehnologije, temveč mora biti usmerjen v prihodnost in vključevati moderne energetske rešitve, ki bodo pripomogle k razogljičenju Slovenije in izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDGs), kar trenutno ni slučaj.
Zakaj Pomurci želimo sestanek s predsednikom Vlade RS?
Nevladne organizacije zahtevajo, da se v EKS zapiše, da se reko Muro izvzema iz energetske izrabe.
»Na predsednika Vlade RS smo se obrnili, ker smo kot lokalno prebivalstvo zmedeni zaradi nejasnosti glede načrtovane izgradnje hidroelektrarn na Muri, prizadeti zaradi odnosa državnih predstavnikov in zelo zaskrbljeni zaradi negotove usode naše regije. Zaradi nepreglednosti postopkov, nekonsistentnosti odgovorov s strani ministrstev in samega predsednika Vlade RS ter arogance državnih predstavnikov želimo srečanje s prvim ministrom, na katerem pričakujemo, da bo nastalo situacijo razjasnil in Pomurcem povedal, kakšna so stališča naše Vlade glede prihodnosti te regije in posebej reke Mure, ki jo vidimo kot pomemben razvojni potencial,«
je povedal Samo Tuš, predsednik Zveze društev Moja Mura.
»Na g. Cerarja smo se prvič obrnili že 19. 1. 2018. Naša druga prošnja je odziv na predsednikovo nepričakovano odločitev, da je našo prošnjo odstopil Ministrstvu za infrastrukturo in Ministrstvu za okolje in prostor. Nanj se obračamo predvsem iz razloga, ker pristojna ministrstva, ki vodijo postopke za izgradnjo hidroelektrarn na Muri, vzpostavljajo zmedo in s postopki nadaljuje ne glede na to, da je stroka pokazala na škodljivost morebitne izgradnje in da smo lokalno prebivalstvo že večkrat jasno zahtevali izbris reke Mure iz vseh dokumentov, ki so povezani z umeščanjem hidroelektrarn na reko Muro,«
je dejala dr. Sonja Bezjak, vodja Muzeja norosti, Trate.