Ljutomer, 7.1.2017 – Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je šola, ki povezuje zaposlene, dijake, njihove starše, sorodnike in prijatelje z obeh strani reke Mure, zato nam ni vseeno, kaj se bo v prihodnosti dogajalo v pokrajini ob Muri. Zbrana so mnenja zaposlenih in dijakov.
»V ekosistemih, kot sta Mura in pokrajina ob Muri, je ključnega pomena ohranjanje naravne rečne dinamike, v tem primeru se tudi najbolj občutljivi sistemi vzdržujejo sami po naravni poti, kar spet posledično pomeni ohranjanje vrstne pestrosti in raznolikosti habitatov … Skratka, čim manj posegov človeka in naj reka naredi sama, kar je potrebno …«
pravi profesorica biologije dr. Marija Meznarič.
»Gradnja hidroelektrarn na Muri predstavlja velik poseg v prostor in njen habitat. Menim, da v tem primeru negativne posledice prevladajo nad pozitivnimi in da bi z umestitvijo hidroelektrarn na to območje povzročili veliko škodo prostoru in nam samim ter da je še vedno možna uporaba alternativnih virov energije, čeprav je njihova moč šibka.«
Erik Gostonj, 4. d
»… sem proti gradnji hidroelektrarne na reki Muri in podpiram kampanjo REŠIMO MURO, kajti zaradi izgradnje elektrarne na reki bi s tega območja izginile mnoge živalske in rastlinske vrste, kar pomeni, da bi se biotska pestrost močno zmanjšala. Poleg tega lahko elektriko pridobivamo tudi na druge načine. Na primer s pomočjo vetrne ali pa sončne energije. Tudi sama gradnja bi veliko stala ter bi se tako podražila elektrika, tako da bi mnogi še teže živeli.«
Kaja Zupančič, 2. a
»Pitno vodo uvrščamo med osnovne pogoje za življenje. Zato je voda bistvenega pomena za vse nas in za naslednje rodove. Pomurci smo se šele v zadnjih nekaj letih začeli zavedati edinstvenega naravnega bogastva, ki ga imamo v svoji pokrajini, to je reka Mura. Naravno bogastvo Mure je bilo v preteklosti uničeno zaradi industrializacije in intenzivnega kmetovanja. Potrebovali so veliko let, da so reki delno povrnili njene naravne prebivalce. Da se bo dokončno izboljšala podtalnica Mure, ki predstavlja vir pitne vode, bo potrebnih še veliko let, do takrat pa bomo kupovali ustekleničeno pitno vodo v trgovinah. Vprašanje pa je, kako dolgo bomo lahko tako živeli in ali ne bodo vse bolj redki naravni viri vode postali privilegij le še za tiste z debelimi denarnicami, ki si bodo vodo lahko privoščili. Drugi, ki sedaj nemo opazujemo, kako bi ljudje iz gospodarstva in politike radi uničili naše skupno naravno bogastvo, pa bomo ostali žejni. Ljudje moramo spoznati, da smo odvisni od narave in da je to edino pravo bogastvo, ki ga imamo. Zato je potrebno, kolikor je le mogoče, vodni vir zaščititi pred onesnaženjem. Življenjsko okolje ob Muri je naša skupna skrb. Reka Mura na svoji poti skozi različne dežele pomeni pomembno ekološko, družbenoekonomsko in kulturno povezavo, zato mora Mura ostati dolgoročno naravna in ohranjena.«
Kaja Mujdrica, 4. b
»Reka Mura daje prav posebno pestrost življenju v severovzhodni Sloveniji. Zelo veliko vlogo ima v vsakdanjem življenju ljudi, ki živijo v njeni bližini, kot tudi vseh, ki so z njo kakorkoli povezani. V preteklosti so bili se ob njej številni mlini, prav tako ponuja dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam, mnoge med njimi so celo zaščitene zaradi visoke stopnje ogroženosti. Z zgraditvijo hidroelektrarn bi to za ves rečni ekosistem predstavljalo trajno nepopravljivo škodo. Posledice so izjemno skrb zbujajoče, zato je izredno pomembno, da se s tem seznani javnost in prepreči posege v njeno naravno stanje. /…/ V celotni zgodovini človeštva so se številne civilizacije začele razvijati prav ob rekah, ki so jim dale vse nujno za življenje. Ne zavedamo se, kako ključnega pomena za naš obstoj so reke še danes. Prav tako se premalo trudimo, da bi jih zaščitili in s tem omogočili tudi prihodnjim generacijam, da uživajo v njihovi biotski pestrosti.«
Katja Gomboši, 4. c
»Človek s svojimi aktivnostmi nenehno posega v okolje in ga spreminja. Pustimo našim zanamcem Muro takšno, kot je, da bodo sami odločali o njeni usodi, ne pa popravljali naše napake.«
Franc Čuš, učitelj