Gornja Bistrica, občina Črenšovci, 17.3.2017 – V Vaškem domu Gornja Bistrica je dan pred tradicionalnim Jožefovim pohodom v Gornji Bistrici v sklopu filmske turneje potekal filmski večer za reko Muro. Te večere v mesecu marcu izvajajo v kampanji “Rešimo Muro – NE HE Hrastje-Mota” pod okriljem Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS) ter s podporo Svetovne organizacije za naravo (WWF) in Zveze društev Moja Mura.
V uvodnem nagovoru je prisotne pozdravil župan Anton Törnar, ki je povedal: »Reka Mura je nekoč tekla drugače kot sedaj. Imela je številne okljuke, meandre. Vijugala je skozi to pokrajino – dajala in jemala. V strahu pred jemanjem, pred poplavami je človek v 50-ih letih posegel v njen prostor. Umestili so jo v strugo. Posledice so vidne tako v naravi kakor tudi v ljudeh. Ni dvoma, da je reka poglobila svojo strugo. Ni dvoma, da je odneslo material, ki ga je nekoč prinašalo od njenega izvira. Obstaja problem, in to je strah pred Muro. Kaj, če se spet kaj zgodi? Kaj, če reka prestopi jezove in nasipe? Tukaj gre za vprašanje, ali lahko človek obvladuje naravo ali ne. Če ja, na kakšen način? Potem je tu drugo vprašanje, vprašanje elektrarn. Težko vprašanje. Iniciativa govori NE. Leta 1978 je bil govor o tem, da se „naredi Drava“ – vsi vemo, kaj je Drava: Formin, Mariborski otok. Vemo, kaj pomenijo gorvodne elektrarne in kaj je Gorišnica. Prazna struga brez vode. Vprašanje je, koliko pridobimo oz. izgubimo. Zame kot občana te občine in ne strokovnega poznavalca reke Mure naj Mura ostane, kakršna je, in naj se tu in tam razlije. Zakaj? Ker so mrtvi rokavi, vključno z Bobri, prazni.«
Spominja se, kako so nekoč lahko iz Mure vozili gramoz. Danes to ni več dovoljeno, saj so z zajezitvijo preprečili, da bi gramoz prinašalo. »Sem pobudnik ideje, da človek oživi, kar je prej uničil. A neki poseg bo potreben, če bomo želeli imeti mrtvice. Vodi moramo pustiti, da teče v notranjost. Mura kot Mura bo vedno Mura. Če nam je v času zadnjih 30 let – z vidika Dravskih elektrarn – ni uspelo zajeziti, kljub temu da je voda obnovljiv energetski vir, mislim, da bi tudi ob odhodu zadnjega od nas iz tega sveta voda v Muri še tekla,« je še dodal.
Po županovem nagovoru je svoje tri pesmi prebral pesnik, pisatelj in literarni kritik Denis Škofič. O Muri je povedal: »Nedolgo nazaj sem naletel na knjigo Pomurje, ki je izšla 1986 pri Cankarjevi založbi. Sestavljena je iz fotografij Pomurja, notri pa so zbrani še prekmurski avtorji Feri Lainšček, Miško Kranjec, Ferdo Godina in novejši – Vincetič (Milan). Uvodnik je napisal naš krajan Ferdo Godina. V njem izraža svoj strah, da Prekmurje izgublja svojo identiteto s prihodom novosti. In o največjem strahu za Pomurje govori prav z vidika hidroelektrarn. Pomembno bi bilo, ne samo da odbijemo žogico, kar se tiče gradnje hidroelektrarn, pač pa je treba razmišljati, kako Muro spraviti nazaj v stare rokave. Razmišljati moramo, kako s to kampanjo dati Muri nazaj tisto moč, ki jo je nekoč imela.«
Med drugim nam je prebral pesem Drdrajo. To je pesem o Muri, kjer reka služi kot metafora za tovarno Muro. Zapisana je v prozi in je bila objavljena leta 2013 v njegovi zbirki Sprehajalec ptic, ki je izšla pri založbi Beletrina.
»Drdrajo, še vedno drdrajo, slišim jih, da še vedno drdrajo. Sivo-beli kovinski lesk imajo, ko nanje pada pridušena dnevna svetloba. Drdrajo podnevi in ponoči, brez prestanka, ne vem koliko let že. Mati mi je govorila o njihovem drdranju, sorodniki so mi pripovedovali o njem, starši prijateljev, prijatelji staršev, njihovi sorodniki, sorodniki njihovih sorodnikov, sovaščani, ljudje iz mesta in tudi tujci, ki so se ustavili tukaj. Vsi, ki nas poznajo, so mi govorili o tem. Povsod sem bral o tem. Vsi so brali o tem. Vsi so se o tem prepričali na televiziji, se o tem pozanimali na internetu. Vsi vedo za deroče drdranje šivalnih strojev valov, da, vsi vedo za šivalne stroje valov reke Mure, ki si kljub regulaciji že dolgo šiva nov mrtvi rokav.«
Sledili sta predavanji Andreje Slameršek, koordinatorice kampanje Rešimo Muro in predsednice Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ter Stojana Habjaniča, predsednika Zveze društev Moja Mura.
»V kampanji Rešimo Muro se zavzemamo za ustavitev načrtovane gradnje hidroelektrarn na reki Muri. Trenutno poteka postopek za umeščanje HE Hrastje-Mota. Zavzemamo se za razglasitev biosfernega območja Mura–Drava–Donava in za revitalizacijo reke Mure, kar bi prispevalo k reševanju okoljskih težav, ki pestijo Pomurje. V kolikor bi prišlo do izgradnje hidroelektrarn na reki Muri, bi od tega imel korist samo energetski lobi, lokalnemu prebivalstvu pa bi nastala nepopravljiva okoljska škoda,« je na filmskem večeru povedala Andreja Slameršek.
Po filmski projekciji in debati so župan Anton Törnar in drugi udeleženci večera podpisali peticijo za ohranitev reke Mure, dogodek pa sklenili ob pokušini lokalnih izdelkov, za katere so poskrbeli v Kulturnem društvu Ferdo Godina Bistrica.
Med drugim so spekli »ptičke« z odprtimi kljunčki, ki na ves glas protestirajo proti hidroelektrarni. Za žejo so jim bila na voljo vina družine Krampač in domači sokovi Ekološke kmetije Kovačič.
