PISATELJI IN REKE: NA VALOVIH BESEDE IN GLASBE – MURA 2018

Ižakovci, 8. 9. 2018 – Sinoči so na brodu na Muri na otoku ljubezni v Ižakovcih obudili nekoč tradicionalni dogodek v sklopu büjraških dmevov Pisatelji in reke. Pisatelji Željko Kozinc, Dušan Šarotar, Tine Mlinarič in Ivan Kutnjak ter literarni zgodovinar Franci Just so literarno-glasbeni dogodek posvetili 100. obletnici smrti Ivana Cankarja in 100. obletnici rojstva Miška Kranjca, z izbranimi besedami pa počastili tudi reko Muro.
 
Franci Just
 je začel z dogodki pred 100 leti, ko so se v Ljubljani poslavljali od Ivana Cankarja, v Prekmurju pa zbirali na shodih z zahtevo po priključitvi pokrajine Sloveniji, predstavil je tudi pomembne stične točke med obema pisateljema. Poleg poetičnega jezika jima je skupno upodabljanje pokrajine in iskanje umetniške lepote  ter izražanje umetniške resnice o svetu, je povedal in to podkrepil z odlomki obeh umetnikov.

Pisatelji in Mura, © by Marjan Maučec

Pisatelji so ob branju svojih del večer posvetili tudi pokojnim kolegom, z izbranimi besedami pa se poklonili reki Muri.

O njej Željko Kozinc pravi: “Mura in jaz sva, če se lahko pesniško izrazim, že dolgo brat in sestra, s tem da ona večno živi, jaz imam pa pač svoje omejeno obdobje, v katerem mi je zelo veliko dala. Ne bi rekel ravno kot plavalcu ali čolnarju ali kaj takega, ampak zaradi ljudi ob njej, ker so prek nje v Ljubljano prihajali moji dobri prijatelji in me vabili nazaj k sebi. Zato je to  ena mojih mnogih rek, ki mi osvežujejo življenje v spominu tudi že v poznih letih, ko ne morem več ne vem koliko potovati, ampak sem, k Muri, bom pa prihajal, dokler se bo dalo.”

“Mura ja najbolj pretočna žila v našem organizmu, vendar ne le v fizičnem, ampak tudi metafizičnem, ki nas hrani, ki nam ne da spati, po zaslugi katere imamo v sebi neko vitalnost, ki ni fizične narave, ampak duhovne narave.  Iskreno rečeno: je neka zgodovinska nit, h kateri se obračamo in ki ji veliko dolgujemo in ki nas stalno sili v neke refleksije o bistvenih stvareh v življenju človeka.”

Ivan Kutnjak

Dušan Šarotar vidi Muro kot spominjanje.

“Vsako reko gledam kot spominjanje, kot proces spominjanja, in jo primerjam z jezikom. Tako kot ima jezik svoj izvor, neko svoje izhodišče v duši, in pride na površino in nosi celo človeško zgodovino s sabo, tako je tudi z jezikom. To, kar se pretaka po svetu v obliki rek, to se pretaka v človeku v obliki jezika. In med tema dvema je seveda še neka druga strašna prispodoba: Ko presahnejo reke, ali ko presahne jezik, je na svetu samo še tišina in smrt.”  

Dušan Šarotar

Tine Mlinarič, gonilna sila dogodka, ob znova obujenem dogodku ugotavlja, da prehaja na višjo, globljo raven, da obuja literarne pokrajine in nekonvencionalni pristop, da lepo literarno besedo ponuja na drugačen način, ne v knjižnicah, ne v založbah, ampak je amfiteater narava.

“S tem dejanjem skrbimo za ohranjevanje in obujanje naravnih pokrajin, kar je  bistveno tudi v našem primeru, ko se ta zgodba pisateljev in reke dogaja na Muri. To je pomenljivo in hkrati jasno opozorilo, kako širok je prostor reke Mure z možnostjo lokalnih in obogatenih zgodb, obenem pa smo povedali in opozorili, da je Mura tudi v svojem energijskem smislu umetniška reka.”

Tine Mlinarič

Glasbenica Mateja Ivanov – Moira, ki je nastopila s skupino Moirissimo in prav tako podpira kampanjo Rešimo Muro, pa pravi, da je nesprejemljiv kakršen koli poseg v Muro – ali na fizični ravni ali na tem, da nam vzamejo z Muro našo identiteto.

“Mura mora teči, kot teče prekmurska duša človeka, ki ne pozna meja, ki teče in leti nad to našo pokrajino. In tako kot je oče že pred 30 leti s pesmijo poskrbel ali pa prispeval k temu, da je Mura ostala čista, tako verjamem, da bomo s čisto ljubeznijo, prek pesmi in prek naših vibracij dosegli, da bo Mura taka tudi ostala.”

Mateja Ivanov – Moira

Osnovni namen Slovenske pisateljske poti, kulturnovarstvenega, knjižnega in medmrežnega projekta, je oživljanje in predstavljanje slovenske literarne dediščine ter obiskovanje in doživljanje slovenskih pokrajin kot “literarnih pokrajin”.

Dogodek so pripravili Zavod za turizem in kulturo Beltinci, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska pisateljska pot in Javna agencija za knjigo.  

PISATELJI IN REKE: NA VALOVIH BESEDE IN GLASBE – Mura 2018

Ižakovci, 8. 9. 2018 – Sinoči so na brodu na Muri na otoku ljubezni v Ižakovcih obudili nekoč tradicionalni dogodek v sklopu büjraških dmevov Pisatelji in reke. Pisatelji Željko Kozinc, Dušan Šarotar, Tine Mlinarič in Ivan Kutnjak ter literarni zgodovinar Franci Just so literarno-glasbeni dogodek posvetili 100. obletnici smrti Ivana Cankarja in 100. obletnici rojstva Miška Kranjca, z izbranimi besedami pa počastili tudi reko Muro.
 
Franci Just
 je začel z dogodki pred 100 leti, ko so se v Ljubljani poslavljali od Ivana Cankarja, v Prekmurju pa zbirali na shodih z zahtevo po priključitvi pokrajine Sloveniji, predstavil je tudi pomembne stične točke med obema pisateljema. Poleg poetičnega jezika jima je skupno upodabljanje pokrajine in iskanje umetniške lepote  ter izražanje umetniške resnice o svetu, je povedal in to podkrepil z odlomki obeh umetnikov.

Pisatelji in Mura, © by Marjan Maučec

Pisatelji so ob branju svojih del večer posvetili tudi pokojnim kolegom, z izbranimi besedami pa se poklonili reki Muri.

O njej Željko Kozinc pravi: “Mura in jaz sva, če se lahko pesniško izrazim, že dolgo brat in sestra, s tem da ona večno živi, jaz imam pa pač svoje omejeno obdobje, v katerem mi je zelo veliko dala. Ne bi rekel ravno kot plavalcu ali čolnarju ali kaj takega, ampak zaradi ljudi ob njej, ker so prek nje v Ljubljano prihajali moji dobri prijatelji in me vabili nazaj k sebi. Zato je to  ena mojih mnogih rek, ki mi osvežujejo življenje v spominu tudi že v poznih letih, ko ne morem več ne vem koliko potovati, ampak sem, k Muri, bom pa prihajal, dokler se bo dalo.”

“Mura ja najbolj pretočna žila v našem organizmu, vendar ne le v fizičnem, ampak tudi metafizičnem, ki nas hrani, ki nam ne da spati, po zaslugi katere imamo v sebi neko vitalnost, ki ni fizične narave, ampak duhovne narave.  Iskreno rečeno: je neka zgodovinska nit, h kateri se obračamo in ki ji veliko dolgujemo in ki nas stalno sili v neke refleksije o bistvenih stvareh v življenju človeka.”

Ivan Kutnjak

Dušan Šarotar vidi Muro kot spominjanje.

“Vsako reko gledam kot spominjanje, kot proces spominjanja, in jo primerjam z jezikom. Tako kot ima jezik svoj izvor, neko svoje izhodišče v duši, in pride na površino in nosi celo človeško zgodovino s sabo, tako je tudi z jezikom. To, kar se pretaka po svetu v obliki rek, to se pretaka v človeku v obliki jezika. In med tema dvema je seveda še neka druga strašna prispodoba: Ko presahnejo reke, ali ko presahne jezik, je na svetu samo še tišina in smrt.”  

Dušan Šarotar

Tine Mlinarič, gonilna sila dogodka, ob znova obujenem dogodku ugotavlja, da prehaja na višjo, globljo raven, da obuja literarne pokrajine in nekonvencionalni pristop, da lepo literarno besedo ponuja na drugačen način, ne v knjižnicah, ne v založbah, ampak je amfiteater narava.

“S tem dejanjem skrbimo za ohranjevanje in obujanje naravnih pokrajin, kar je  bistveno tudi v našem primeru, ko se ta zgodba pisateljev in reke dogaja na Muri. To je pomenljivo in hkrati jasno opozorilo, kako širok je prostor reke Mure z možnostjo lokalnih in obogatenih zgodb, obenem pa smo povedali in opozorili, da je Mura tudi v svojem energijskem smislu umetniška reka.”

Tine Mlinarič

Glasbenica Mateja Ivanov – Moira, ki je nastopila s skupino Moirissimo in prav tako podpira kampanjo Rešimo Muro, pa pravi, da je nesprejemljiv kakršen koli poseg v Muro – ali na fizični ravni ali na tem, da nam vzamejo z Muro našo identiteto.

“Mura mora teči, kot teče prekmurska duša človeka, ki ne pozna meja, ki teče in leti nad to našo pokrajino. In tako kot je oče že pred 30 leti s pesmijo poskrbel ali pa prispeval k temu, da je Mura ostala čista, tako verjamem, da bomo s čisto ljubeznijo, prek pesmi in prek naših vibracij dosegli, da bo Mura taka tudi ostala.”

Mateja Ivanov – Moira

Osnovni namen Slovenske pisateljske poti, kulturnovarstvenega, knjižnega in medmrežnega projekta, je oživljanje in predstavljanje slovenske literarne dediščine ter obiskovanje in doživljanje slovenskih pokrajin kot “literarnih pokrajin”.

Dogodek so pripravili Zavod za turizem in kulturo Beltinci, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska pisateljska pot in Javna agencija za knjigo.