Murska Sobota, 17. 11.2016 – V četrtek, 17. novembra 2016, je bilo v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti zanimivo predavanje z naslovom Izbrane vrste ptic gnezdilk ob reki Muri.
Nataša Bavec je predstavila vrste ptic, ki so v skladu z Direktivo o pticah varovane na območju Natura 2000 Mura. To so ptice, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije. Razložila je pomen ohranjanja narave za dobrobit tako živali kot rastlin in tudi ljudi, ki živijo na tem območju. S primerjavo dveh delov reke Mure, ki se razlikujeta glede na stopnjo regulacije oz. ohranjenosti naravnega stanja reke, je obiskovalcem približala pomembnost ohranitve rečnega ekosistema in s tem ohranitev ptičjih vrst.
»Reka Mura je edina večja slovenska nižinska reka, ki ima delno še ohranjeno rečno dinamiko, kar je za nekatere vrste ptic izjemnega pomena. Mali deževnik za gnezdenje potrebuje gola prodišča, mali martinec potrebuje naravne dele rek s prodišči in razgibano rečno obalo ter z malo lesne vegetacije, vodomec pa potrebuje gole navpične previsne erodirane stene, v katere si lahko izkoplje gnezditveni rov,«
je razložila predavateljica Nataša Bavec.
K boljšemu razumevanju trenutnega dogajanja na reki Muri v Sloveniji so se na predavanju dotaknili pričakovanega Biosfernega območja Mura–Drava–Donava in pomena varovanih območij, kar je poučno in razumljivo podala Mojca Podletnik. V Sloveniji so razglašena 3 biosferna območja, katerih glavni cilj je ohranjanje biotske pestrosti ob spodbujanju trajnostnega razvoja območij, med najbolj znanimi biosfernimi območji v naši bližini je gotovo območje Srednje Elbe v Nemčiji, ki obsega največji kompleks poplavnih gozdov v Srednji Evropi. Tam ravnovesje med varstvom narave in gospodarskim razvojem gradijo na izvirnih izdelkih, kot sta »elbeburger« in »biberpraline« (čokoladne praline v obliki bobra iz lokalnega mleka). Čeprav je lahko narava tudi gonilo gospodarskega razvoja, pa se moramo najprej ozavestiti, kaj nam narava ponuja že sama po sebi. Te vsakodnevne, a za življenje ključne procese v naravi, kot so tvorjenje kisika in pridelava hrane, kroženje hranil, čiščenje voda in opraševanje kulturnih rastlin imenujemo ekosistemske storitve. Vrednost teh storitev je ocenjena na 145 bilijonov dolarjev letno in k blaginji človeka prispevajo dvakrat več kot BDP. In vse to nam narava ponuja zastonj.
»Glavne prednosti biosfernih območij so prepoznavnost varovanih območij narave, večja možnost za trajnostni razvoj območja in dodana vrednost pridelkov ali izdelkov s teh območij,«
je še povedala predavateljica Mojca Podletnik.
Pestra razprava se je zavlekla, razpoloženje je bilo zelo prijateljsko in obiskovalci so se naučili veliko novega.
Utrinki iz dogodka:
